ODPRTI DIALOGI
Pristop Odprti dialog (Open Dialogue) je način organizacije obravnave za ljudi, ki so v duševni stiski. Je dialoški pristop v mrežnih srečanjih, v kateri se vsi udeleženci – oseba v stiski, njeni bližnji in strokovnjaki – srečujejo v odprtem, polifonem dialogu, kjer se vsakemu izreku odgovarja v sedanjem trenutku, brez vnaprej določenih razlag ali odločitev, z namenom soustvarjanja pomenov, ki omogočajo okrevanje in ponovno vzpostavitev socialnih odnosov.
Razvil ga je klinični psiholog in raziskovalec Jakko Seikkula s sodelavci v 80. in 90. letih 20. stoletja na finskem (Zahodna Laponska).
Temelji na ideji, da se duševna stiska najbolje razume in obravnava skozi odprt, spoštljiv dialog med vsemi vpletenimi – osebo v stiski, njenimi bližnjimi in strokovnjaki.
Gre za mrežni pristop k duševni stiski, kar pomeni, da posameznikove duševne stiske ne jemljemo izolirane od njegovega okolja oz. drugih ljudi, ampak jo razumemo kot krizo, ki je nastala v širšem družbenem kontekstu.
Tako nastalo krizo je mogoče najbolj učinkovito izboljševati na enak način kot je nastala: v sistemu ljudi, ki so za posameznika v duševni stiski pomembni in lahko na kakršen koli način doprinesejo k izboljševanju nastale situacije.
7 načel Odprtega dialoga
1) Takojšnja pomoč
Pomoč se organizira takoj po prvem stiku, običajno v 24 urah, z vključitvijo osebe in njene mreže, lahko tudi v naravnem življenjskem okolju, z namenom preprečevanja hospitalizacije.
2) Perspektiva socialne mreže
Družina in širša socialna mreža so od začetka vključene kot ključni vir razumevanja in razreševanja krize.
3) Fleksibilnost in mobilnost
Pomoč se prilagaja spreminjajočim se potrebam posameznika in njegove mreže, srečanja pa potekajo tako pogosto in tam, kjer je za udeležence najbolj smiselno.
4) Odgovornost
Strokovnjak, ki prvi vzpostavi stik, prevzame odgovornost za organizacijo procesa, pri čemer tim deluje kolektivno in brez hierarhičnega odločanja.
5) Psihološka kontinuiteta
Isti tim spremlja osebo in njeno mrežo skozi celoten proces, ne glede na kraj obravnave ali časovno trajanje.
6) Toleranca negotovosti
Proces temelji na zmožnosti zadrževanja negotovosti brez prehitrih razlag ali odločitev, s ciljem ustvarjanja varnega prostora za vse udeležence.
7) Dialoškost
Osrednji cilj je omogočanje odprtega dialoga, v katerem se skozi skupno ustvarjanje pomena naravno razvijajo spremembe in večja osebna moč članov mreže.
V SOTETOS verjamemo v moč dialoga in spoštovanja t. i. polifonije (večglasnosti), zato se je psihologinja Saša Kranjc usposobila za izvajanje pristopa Open Dialogue in ga bo v letu 2026 začela vzpostavljati tudi v Sloveniji.
Če pristop poznate oz. želite sodelovati pri začetkih njegovega vzpostavljanja, bomo veseli vašega klica.
