Psihoterapija
Psihoterapija je proces sodelovanja med dvema posameznikoma, ki se bosta v času terapije spreminjala in sovplivala drug na drugega. (Corey, 2009)
V spodnjem videu si lahko ogledate, kako na psihoterapijo gleda Saša Kranjc.
Eden izmed psihoterapevtskih pristopov, ki spadajo pod okrilje Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, je realitetna terapija. Realitetna terapija je svetovalno-psihoterapevtska metoda, s katero pomagamo klientu reševati njegove probleme tako, da sam prevzame nadzor nad svojim življenjem.
Realitetni terapevt klienta spodbuja k bolj kakovostnemu povezovanju z ljudmi, saj verjame, da so ustrezni odnosi z bližnjimi ključ do sreče in dobrobiti človeka. Teoretska osnova realitetne terapije je teorija izbire.
Teorija izbire sloni na predpostavki, da okolje ne spreminja človeka, ampak človek spreminja okolje in sebe. Vedenja ne razume kot odziv, ampak kot akcijo vzdrževanja "zunanjih" spremenljivk v položajih (vrednostih), ki ustrezajo organizmu.
Človek izbira različna vedenja, s katerimi skuša "predelati" zunanji svet tako, da bi bil čim bolj podoben njegovemu notranjemu "svetu kakovosti", ki je osebna zbirka spominov vsega za nas dobrega in vrednega. Če izbere vedenje, ki učinkovito poteši njegove potrebe, je srečen, če ne, so težave tu. Svet kakovosti se stalno razvija in predstavlja želje v sedanjosti.
Edina oseba, s katero lahko upravljamo,
smo mi sami.
Z vsakim vedenjem, naj je še tako nenavadno in se nam zdi celo patološko, bolezensko, človek poskuša potešiti osnovne potrebe (po preživetju, bližini z drugimi, veljavi, svobodi, zabavi) in dlje kot te niso bile potešene, z večjo ihto lahko ponavlja neučinkovito vedenje, s katerim jih želi potešiti.
Ker ne prenese daljše nepotešenosti temeljnih potreb, jih skuša potešiti z vedenjem, ki še ni preizkušeno, s povsem novim, ustvarjalnim vedenjem, ki se zunanjim opazovalcem pogosto zdi neučinkovito, škodljivo, slepo, morda tudi noro. Človek torej izbira tudi abnormna vedenja, ob katerih trpi, ne zato ker bi želel trpeti, ampak ker je to vedenje najboljše, ki ga je trenutno odkril.
Še tako boleče, noro ali za druge ljudi moteče vedenje posamezniku nudi vsaj nekaj nadzora nad potešitvijo potreb.
Po teoriji izbire do daljše nepotešenosti temeljnih potreb prihaja zaradi nezadovoljujoče ali nikakršne povezanosti s soljudmi.
Možni lokaciji srečanja:
Raduha 33, 3334 Luče ali Vodnikova ulica 13, 3000 Celje.
ODPRTI DIALOGI
Aprila 2025 se je naša psihologinja Saša Kranjc vključila v usposabljanje iz pristopa Odprti dialog, ki je ponekod v tujini že uveljavljen pristop tudi znotraj zdravstvenega sistema, saj izkazuje izjemne rezultate glede učinkovitosti.
Gre za mrežni pristop k duševnim stiskam, kar pomeni, da posameznikove duševne stiske ne jemljemo izolirane od njegovega okolja oz. drugih ljudi, ampak jo razumemo kot krizo, ki je nastala v širšem družbenem kontekstu.
Tako nastalo krizo je mogoče najbolj učinkovito izboljševati na enak način kot je nastala: v sistemu ljudi, ki so za posameznika v duševni stiski pomembni in lahko na kakršen koli način doprinesejo k izboljševanju nastale situacije.
To pomeni, da psihoterapija ne poteka med posameznikom z duševno stisko in psihoterapevtom, ampak so zraven prisotni še drugi člani posameznikove socialne mreže, ki lahko pomagajo s svojimi viri.
Usposabljanje, v katerega je Saša vključena, traja od aprila 2025 do februarja 2026.
Septembra 2025 bo ta pristop k duševnim stiskam na voljo tudi v okviru Centra SOTETOS.
V luči pestrega dogajanja, vezanega na sprejemanje zakona o psihoterapevtski dejavnosti, si lahko ogledate prispevek o pomenu sodelovanja med strokovnjaki na področju duševnega zdravja. Prispevek je bil objavljen na spletni strani gibanja Mad in Slovenia oz. Mreže na več izbir v duševnem zdravju.
V tej Mreži si strokovnjaki na področju duševnega zdravja, ljudje z diagnozami težav v duševnem zdravju, njihovi svojci in drugi strokovnjaki prizadevamo za ponovni premislek o sedanji psihiatrični oskrbi, ki temelji v veliki meri na uporabi zdravil. Menimo, da tovrstna oskrba družbo pušča na cedilu in si prizadevamo za več izbir na področju duševnega zdravja in za večjo informiranost naših sogovornikov (klientov).